nič ne veš napisal:če dojameš napisal:nič ne veš napisal:kaj šteje več napisal:nič ne veš napisal:in koliko je bila stara, ko je umrla? Če je imela 90 let, potem je preživela vsaj eno vojno.
Tako spokojno menda?
Sicer pa so tudi ljudje z downovim sindromom hitro nasmejani in dobre volje.
Vojno je preživela kot dekle in jo je interpretirala popolnoma drugače kot tisti, ki je niso doživeli. Bil je nek red, vedelo se je katera dejanja kaj pomenijo, kdo izdaja, kdo se igra!
Si zamisliš, njene besede, da so ravno največji nemškutarji kasneje po 45. letu, krojili lokalno oblast in vedel si kako moraš ravnati, da preživiš vse krivice, ki si jih človek izmisli!
Sicer pa ali je življenje povprečnega nesrečneža, zagrenjenega nikoli prav srečnega, res toliko boljše od nekoga z dawnom, ki ga osrečijo že malenkosti?
Mar ne štejejo samo trenutki prave sreče?
Pa saj o tem govorim. Eni ljudje potrebujejo ornk biriča, ki jim da jasno vedet, kaj lahko in kaj ne in v tej svoji podrejenosti uspevajo kot plevel na vrtu. Zato je bila srečna pod šestojanuarsko diktaturo, pod nacizmom, pod komunizmom, njene potomke pa so čisto izgubljene, ker svojega biriča ne najdejo. Pravim ti, da komot stopiš v eno sekto (recimo Hare Krišna, mormoni, jehovci, islam, pa še enih 30 zraven ), ki ima bolj stroga načela in močno kontrolira svoje članstvo.
Osvoboditev od spon preteklosti in grehov svojih prednikov je namreč zelo zelo zahtevno in težaško delo in res ni za vsakega.
pač ne dojameš, kaj naj?
Dejstvo je, da so ljudje v preteklosti živeli tako, da je bilo bistveno manj nesrečnih, depresivnih, zmešanih....
In sploh ni govora o veri kot o verjeti v boga, pač pa o veri v dobro, pravično.......
najprej lepo knjigice v roke recimo Alenka Puhar o zgodnjem otroštvu na Slovenskem, pa MIlena Miklavčič: Ogenj rit in hlače niso za igrače, pa še kakšno zgodovinsko knjigo o življenju o preteklosti, potem se pa lahko pogovarjamo o tem, koliko so bili nesrečni, depresivni, zmešani.
mislim, da resnično nisi dojela bistva! Otroštvo na slovenskem se mora brati v kontekstu in razumevanju tistega časa, kar se pa Milenine knjige tiče, no coment, vsekakor si je kak resen poznavalec zgodovine, nikakor ne more vzeti za referenco!
Ključno vprašanje torej, ali so bili ljudje v preteklosti srečnejši. Ja bili so, ker so bili preprostejši, zadovoljiti jih je bilo lažje, preživeli so za nas, nepojmljive grozote in vera ima velike zasluge za to. Verjeti v to, da se bo dobro z dobrim povrnilo, zlo z zlim, je bilo ključno za preživetje velikemu delu ljudi, ki so se jim dogajale takšne in drugačne krivice.
Veliko ljudi priča o božji pomoči med boji, o božji pomoči, o videnjih...., ki so bila posledica njihove preobremenjene psihe in nerazumevanja vsega zla, ki se je dogajalo okrog njih. Ja vera je veliko ljudem pomagala prenašati groze tistega časa, pa če se še tako sprenevedamo in zgražamo nad vsem kar je religioznega in duhovnega.
In kot pravi feministka je lažje.
Statistika: Objavljeno Napisal Gost — 06 Maj 2016 10:46
