@tako je napisal:
Psihologija in sposobnost vživljanja nista tvoji močni točki. Kadar je človek osamljen, poišče tisto stvar, v kateri se počuti vsaj malo izpolnjenega. Služba avtorici ne predstavlja hlastanja po denarju, temveč trenutek, v katerem se počuti izpolnjeno in manj osamljeno.
Kje naj najde v teh letih sorodno dušo? Na portalih, kjer se več ali manj zbirajo F.F. ali izgubljenci? Najbrž ji ni do tega. Solo izleti in potovanja gredo, dokler te ne začne preveč bremeniti dejstvo, da nimaš nikogar, s komer bi delil lepe trenutke. Muzej, razstave, koncerti - spet sam. Ni težava v tem, da si nič ne privošči, pač pa v tem, da je to ne osrečuje.
Avtorica je najbrž že razumela, da nimam nasveta zanjo.... Morda se ji bo nasmehnila sreča, morda ne...
ni povedala zakaj je sama, ni povedala zakaj s kakim razlogom beži v službo...
jaz poznam osebo, ki ji je izgovor službena obveznost - tja beži zato,da se ji ni treba ukvarjati z drugimi problemi - beri takimi življenjskimi, partbnerstvo odnosi...
na službo se izhgovarja,da kao nima časa za vse to - ampak to je samo izgovor za nekaj česar ona ne želi... seveda v glavi pa poje pesmico za okolico kako je boga in osamljena- ne bi ji bilo treba bit, če bi le želela družbo in imeti partnerja... tako je!
ti pa ji kar govori, da se ji nasmehne sreča - kot da bo zadela na lotu...
naj si človek sam prizna zakja to počne in zakaj beži v to - ker očitno beži- in če bi si vsaj kakega terapevta poiskala... tako pa že kot nekdo ki ga pozna že 7 in 8 let laže sam sebi in upa,d a bbo bolje... e nikoli ne bo... če je nekoga strah sprememb v življenju, in ne poišče za to pomoči pravi čas... potem si je sam uničil življenje- in nič ne bo drugače...
ker ta dalj kot je sama bolj se bo na samoto navadila- čeprav jamra,d a jo otsnjuje, ampak v resnici bo postala utečena v tem in zato ne bo hotla spremembe, ker se bo v tem ulenila... z vsakim dnem samote bolj- tako to je zagotovo...
in kar naj čaka in upa na srečo - ti jaz povem je ne bo... nič ne bo drugače - tako bo kot sem zgoraj napisala... na koncu pa bo ughotovila,d a je sama osamljena, nima nikogar, ki bi poskrbel zanjo na stara leta in da si je sama s tem životarjenjem v tej utečenosti in strahom pred spremembami žavozila življenje....
problem je ta, da ona se je zadovoljila s slabim in se prepričuje,d a sprememba ji lahko uniči še na slabše - ne vidi pa da sprememba lahko pomeni tudi veliko bolje... to možnost pa vedno znova zavrača in se je otepa... in zato ti jaz povem nikoli ne bo bolje... z vztrajanjem v tem bo samo še slabše... ker slabo počutje in zagrenjenost prenašaš tud na okolico in zdravje gre adijo.
Ona pa kar naj iluzorno upa na srečo - sreča je že pred njo, pa jo noče - noče te, zato ker jo je strah spremembe, nekaj narediti za to, strah jo je da bi bilo boljše v ressnici - si želi da tako slabo ostane in zato v tem vztraja... sam pol naj ne jamra.
Statistika: Objavljeno Napisal Gost — 07 Maj 2016 10:58
