takole je pri nas napisal:
Otrok prinese oceno iz šole in pravi, pol točke/ena točka mi je zmanjkala do 4/5. Malo se pojezim, ker vem, da je to posledica premalo učenja, to tudi povem. Potem pa mi otrok pove: Ja, druge mame gredo pa takoj k učiteljici težit zaradi te pol točke in včasih učiteljica popusti, pa da višjo oceno.
Kaaaaaaj?
Otroci nimajo takega problema s točkami, kot ga imamo starši. V eni starejših tem je ena dobro napisala: a za otroka s PP (odločbo) dvojka ni dovolj dobra, morajo biti štirice, za "navadnega" otroka se pa ne smemo dodatno potrudit, on pa mora biti zadovoljen s 3, pa bi lahko z malo pomoči imel 4 ali 5?
Najbolj hecno pa je, da te potem v službi nihče ne vpraša, na katero gimnazijo si hodil, celo to je nepomembno, če si kak letnik ponavljal, koliko točk si zbral v OŠ, koliko desetk si imel v indeksu. In to starši vemo, ker to doživljamo. Zakaj potem otrokom tako morimo? Da eni celo samomor naredijo zaradi ocen? Ja, tudi v Sloveniji ga naredijo.
NE NAKLADAJ. Na naši OŠ, bi me učiteljica ven vrgla da bi samo poskusila kaj takega.
Statistika: Objavljeno Napisal Gost — 12 Maj 2016 13:32