Hvala bogu, da še obstajajo ljudje z zdravo kmečko pametjo.Jaz sem nehala je napisal/a: ↑
Zmernost, punce, samo zmernost vas po pripeljala do rezultatov, ne pa omejevanja in prepovedi.
Bravo zate!
Hvala bogu, da še obstajajo ljudje z zdravo kmečko pametjo.Jaz sem nehala je napisal/a: ↑Tudi jaz sem se enkrat to šla. In sem prenehala. Zakaj? Ko mi je manjkalo nekaj sladkega, sem to seveda poskušala s čim nadomestiti. Pa sem pojedla jabolko. Želja ni minila. Popila vodo. Želja ni minila. Pojedla pest oreščkov. Želja še vedno ni minila. Popila kavo. Še vedno nič. Pojedla še banano. Želja še kar vztrajala. Pojedla mandarino. Nič. Si drznila vzeti suho slivo, ki je ja vsaj malo sladka. Še vedno mi je nekaj manjkalo. In na koncu mi je prekipelo in sem pojedla napolitanko, pa je bil mir. V tem času odvajanja od sladkorja (pa sem se kar nekaj časa trudila, ene tri mesece ali še več) sem se zaradi tega zelo zredila, saj sem kar naprej nekaj glodala, da bi ubila željo po sladkem. Zato sem s to bedarijo prenehala in raje pojem tist piškot ob kavi in je potem mir, kakor pa da izpraznem hladilnik nekih kao zdravih prigrizkov, ki imajo prav tako kalorije. Pridobljeni kilogrami so nazaj skopneli, prav tako nisem več sitna in živčna od stalnega razmišljanja, kako naj se zamotim, da bo želja minila. Ker vse to sekiranje in žvečenje nadomestkov mi je naredilo več škode kakor tist ubogi piškot na dan. Včasih dva. :-) Evo, taka je moja izkušnja.sladkorna kriza je napisal/a: ↑S 1.1. sem prenehala s sladkorjem v čisti obliki, ne jem več sladkarij. Je kdo tudi prenehal s sladkorjem? Je bila kakšna kriza in približno kdaj , po kolikih dneh je nastopila? Mene malo grabi želja po sladkem, ampak zaenkrat kar uspešno vztrajam. Morala sem pa to narediti zaradi počutja, ker so mi sladke stvari naredile slabo počutje..ampak ko so tako dobre..Vaše izkušnje, če jih imate, prosim..