Ne gre se za prijazno in strpno, ampak so pravila taka.Sori, to zame ni nobena prijaznost, ampak popuščanje "močnejšemu", agresivnejšemu, ki hoče na vsak način izsiliti svoje. Prijazno in strpno bi bilo, če bi vsi vozili po predpisih z ustrezno varnostno razdaljo, če bi znali pravilno zvoziti rondo, dinamično speljevati skozi križišča in semaforje, paziti na pešce in kolesarje, ustavljati na prehodih itd. Skratka, osnovna prometna kultura. Če bi sama vozila traktor, ki gre največ 40 km/h pri omejitvi 70, bi se seveda umaknila, dokler pa vozim avto po predpisih in omejitvah, se nimam komu kaj umikati (razen reševalcem). Mi na kraj pameti ne pride, da bi se ustavljala na avtobusni samo zato, da ti ne bi pogrizla volana ali da bo mladenič v bmw-ju,ki že napol visi na sovoznikovo stran in obenem še priča nešto v telefon, hitreje na cilju.Priznam, rada hitro vozim. Se mi pa včasih ne da in raje vozim počasneje in občudujem našo prelepo Slovenijo.
Mislim, da je čas, da prerastemo našo otročje obnašanje na cestah in začnemo vodit z dobrim zgledom.
Nekoč mi je takšen "dober zgled" spremenil mišljenje. Vozim nestrpno in za "ritjo" nekemu vozniku in skoraj pogrizem volan od besa, saj se mi je res ludilo. Voznik pred menoj ni bil jezen, ni mi bremzal, ni trmasto vztrajal s svojo vožnjo, ampak se mi je umaknil, takoj ko se je lahko in se potem takoj nazaj priključil za menoj. Jaz pa sem lahko nadaljevala vožnjo. Nad njegovo reakcijo nisem bila prijetno presenečena, prej šokirana. Človek je bil prijazen in pametnejši od mene!
Danes se brez problema umaknem drugemu, ki se mu mudi. In ploskam tistemu, ki se umakne meni. Na teh lokalnih cestah je polno avtobusnih postaj ali odstavnih prostorov kamor se lahko umakneš in druge spustiš naprej.
Tako lahko polepšaš dan sebi in drugemu. Ubijte nesramnost in nestrpnost na cesti s prijaznostjo in vztrajnostjo.
Marsikdo sploh ne bi izpita naredil, če bi na glavni vožnji take kvasil.